• Slika 3
  • Slika 3
  • Slika 4

Sakralna dediščina

Vsi navedeni objekti sakralne dediščine temeljijo na tradiciji krščanstva.

Župnijska cerkev Marije Vnebovzete pri Fari

Župnijska cerkev Marije Vnebovzete pri  Fari stoji nad naseljem in je izrazita prostorska dominanta. Sedanja cerkev je bila, razen zvonika, zgrajena med leti 1858 in 1864 po načrtih stavbenika Cividinija iz Broda na Kolpi. Cerkev je triladijska dvorana z nekoliko zvišano srednjo ladjo in križnimi oboki ter z bogato opremo. Cerkev je bila včasih znana po romanjih. Danes se trudimo, da tradicijo romanja obnovimo in ohranimo. O prvi župnijski cerkvi pri Fari in o cerkvi, ki je 1747 pogorela, ni ničesar znanega. Glavni oltar je lesen, novoromanski, s sliko Marijinega Vnebovzetja Pavla Kiinla iz 1860. Stranska oltarja sta tudi novoromanska, levi s sliko sv. Ane in desni s sliko sv. Martina s konca 19. stoletja. Ob cerkvi  je urejen sejmniški in prireditveni prostor.

Podružnična cerkev sv. Duha v Podstenah           

Na severni strani, nekaj korakov od vasi Podstene, stoji podružnična cerkvica iz 17. stoletja s pokopališčem. Pred zahodno fasado je lopa, iz katere se dviga odprt zvonik z dvema linama z zvonovoma.  Pravokotni ladji sledi ožji pravokotni prezbiterij. Obok prezbiterija je modro pobarvan, stene marmorirane. Glavni oltar je preprost izdelek s sliko sv. Trojice, delo Kramaršiča iz leta 1875. Pokopališče ima nekaj umetnostno zgodovinsko pomembnih nagrobnikov.
Visoko nad vasjo  je v stenah neraziskana kraška jama - Lukova jama. V njej je živel neki Luka, ki se je skrival pred graščinskimi biriči.

Kapela  sv. Joahima in Ane pri Srobotniku ob Kolpi      

Nad okljukom Kolpe, na meji med občinama Kostel in Osilnico je v samotno lego postavljena preprosta enoladijska stavba. Gradnja pravokotne ladje in nekoliko nepravilnega prezbiterija je prilagojena terenu. Za vrati je postavljen lesen kor. V glavnem oltarju je slika sv. Joahima in sv. Ane s hčerko Marijo, morda s konca 18.stol. Okvirna arhitektura oltarja je mlajša. Nad glavno podobo je naslikan zavetnik drvarjev, sv. Simon z žago, postavljen v slikovito krajino. Oltar so popravljali 1916 in 1937, ko ga je urejal Jože Jarm.

Župnijska cerkev sv. Jakoba v Banja Loki

V sedanji obliki je bila zgrajena l. 1742, prezidana leta 1882, leta 1911 pa so ji dogradili zakristijo. Župnija je bila ustanovljena leta 1785. Cerkev ima na vsaki strani kapelo. Cerkvena ladja in obe kapeli sta obokani. Vsa cerkev je nanovo poslikana. Kor z orglami zavzema celotno širino zvonika. Veliki oltar s kipi sv. Jakoba, Miklavža, Roka, Pavla in sv. Lenarta je delo Ivana Šubica iz Škofje Loke, iz leta 1892. Napravil je tudi oltar južne kapele s sliko sv. Notburge, sv. Lucije in Apolonije. Slike križevega pota so doživele žalostno usodo, kar 11 podob je bilo ukradenih. Lesena prižnica je bila narejena sočasno z oltarji. Leta 1930 je  Fabjan na robove oboka naslikal bleščečo sv. Družino in Jezusa z učenci. 
Masiven zvonik nad glavnim vhodom je dominanta, ki ščiti pokopališče za cerkvijo. V zvoniku z baročno streho visijo trije zvonovi; dva sta iz leta 1922, starejšega je leta 1798 ulil Jakob Samassi.  Danes zarjavela cerkvena ura je bila narejena pri Juriju Pircu v Kropi.

Podružnična cerkev sv. Lenarta v vasi Krkovo

Tik nad vasjo Krkovo je v strmini zasidrana skromna cerkev sv. Lenarta. Odprt zvonik ima dve lini.  Ladja je krita s pločevinasto dvokapnico. Stene so okrašene z opečno rdečimi krožnimi rožami in ostanki šivanih  robov. Edina oprema je oltar na leseni menzi v prezbiteriju, kmečko delo z dvema stebričkoma in kipi sv. Lenarta, sv. Jožefa in sv. Frančiška Ksaverja iz leta 1850. Na oltarni menzi stoji v okviru med stebroma grobo rezljan kip sv. Lenarta. Ob njem stojita leseni sohi sv. Jožefa in sv. Frančiška Ksaverja. Oltar je iz leta 1850.

Podružnična cerkev sv. Nikolaja na Vrhu

Domačini pravijo cerkvi kar sv. Mikula. Tloris je običajen pravokotnik ladje, ki se daljša v prezbiterij s tristranim zaključkom. Nad vhodom je zvončnica z dvema linama. V desni visi manjši zvon. Na hrbtni strani glavnega oltarja je podpisan Aleksander Goetzl. V letu 1908 je izdelal sliko sv. Miklavža. V stranskih nišah stojita ob sliki skulpturi sv. Marka in sv. Lovrenca. Stranska oltarja sta sestavljena iz slik z bogatima baročnima okvirjema. Kljub dotrajanosti je še vidna podoba sv. Izidorja, s podpisom Josepha Fayenza iz Kočevja iz leta 1785. To je ena boljših baročnih slik na Kočevskem.

Podružnična cerkev sv. Štefana na Klancu pri Fari

Cerkvica s smrekico in zvonom želja je poznana med domačini in prepoznana pri obiskovalcih. Cerkev s pokopališčem je bila zgrajena v začetku 17.st. Sedanja stavba je bila dvakrat prezidana. Leta 1753 je bila gotska cerkev barokizirana, nato so leta 1856 dvignili stranske stene in spremenili naklon strehe. Nad vhodom ima mediteranski zvonik, iz katerega raste jelka že več let. Strokovnjaki ugotavljajo, da je ta cerkev edina, ki je vsaj delno ohranila gotske oblike. V skromnem neogotskem oltarju je slika sv. Štefana, Rutarjevo delo iz začetka 20. stoletja. V ladji je visel uokvirjen Križev pot, ki so ga prenesli iz cerkve v Kočevski Reki in pozneje oddali v hrambo kočevskemu muzeju. Ob njej se je prijazno ustaviti, tudi zato, da se potegne za vrv – zvon želja. Domačini verjamejo, da če se sliši en sam gong v zvoniku, se ti uresniči srčna želja.

Podružnična cerkev sv. Trojice v Slavskem Lazu

Na manjšem griču, ob kolpski cesti Fara – Dol, je  vzhodno od vasice Slavski Laz, cerkev sv. Trojice, ki je sedanjo obliko dobila v prvi polovici 20. stol. Na pragu je letnica 1650.  Nad fasadno steno je lesen kvadraten nadstrešni stolpič. V njem visi manjši zvon. Vsa stavba je prekrita z opeko. Na vsaki strani ima po tri ozka, visoka polkrožno zaključena okna. Obok je moder z rumenimi zvezdami. Glavni oltar je novogotski z Rutarjevo sliko sv. Trojice. Arhitekturni okvir je polkrožno zaključen, okrašen s parom angelov in spodaj s kipoma sv. Petra in Pavla. Na severni strani je slika sv. Florjana, više sv. Neža,  na južni strani pa slika sv. Antona Puščavnika in nad njo sv. Tadej.

Podružnična cerkev Božjega Odrešenika v Ajblju

Groblja kamenja za pokopališčem v Ajblju je pomnik burnih časov v poznih petdesetih letih. Ponoči so neznanci polili cerkev z bencinom in skodlasta streha, oporniki in notranja oprema so zgoreli. Izginili so glavni oltar I. Šubica iz 1893, zlata stranska oltarja s podobama sv. Jerneja, sv. Uršule, Križev pot in druga oprema. Oba zvonova so uspeli rešiti s pogorišča. O obokanem prezbiteriju iz 17.stol. govore samo še viri in del kamnite tristrano zaključene stene. Leta 2010 so se začela obnovitvena dela na cerkvenem obzidju in po več kot 50. letih je bila v Ajblju zopet sveta maša.

Podružnična cerkev sv. Treh kraljev v Trgu pod gradom Kostel

Enoladijska cerkev Sv. Treh Kraljev v Trgu je bila za časa turških vpadov večkrat sedež župnije, saj je bila cerkev pri Fari preveč izpostavljena. Stavba je iz 16.st., sezidana v strmi breg, ima elemente gotske gradbene tradicije. Verjetno je bila njena predhodnica grajska kapela iz 14. ali 15. st. posvečena Antonu Puščavniku. Najprej je bila pokrita s skodlami, nato z opekami. Zvonik, vključen v fasadno steno, nekoliko izstopa iz nje, pokrit je s skodlami in se navzgor podaljšuje v tri odprte line. V zvoniku visita dva železna in en bronast zvon. Tako tvori nekakšen prehodni tip med pravim zvonikom in mediteranskim terom – trojna preslica. Pred cerkvijo je kamnito stojalo, glasniški, tudi ogledni kamen, na katerega se je po maši postavil občinski glasnik in razglašal ukaze in obvestila takratne gospode in posvetne oblasti. Glavni oltar in sliko sv. Treh kraljev je izdelal Aleksander Goetzl v začetku prejšnjega stoletja. V glavnem oltarju je še dobro ohranjen kip Pietà, oljna slika Poklona Treh kraljev in sv. Jožefa z Jezuščkom. Levi stranski oltar krasi  dobra kopija Rafaelove podobe Madonna del Granduca; na njenem okviru je napis: » V spomin na poroko svoje hčere Felicije darovala gospa Jolan Gorjan, posestnica graščine Kostel leta 1932«. Kadilnico v cerkvi je V. Steska opisal kot najstarejšo na tedanjem Kranjskem.  V cerkvi je ohranjen najstarejši kostelski zvon z napisom: »S. Petre ora pro nobis 1653«, ki je bil v nekdanji cerkvi v Mavrcu.

Tri kapelice na Gorenji Žagi

Ob cesti sta dve, ena poleg druge. Prvi rečemo Kajfeževa, drugi pa Rauhova, na njej je letnica 1910. Rauhovo kapelico so verjetno sezidali vaščani s skupnimi močmi, oltar pa je ročno izrezljal Jakob Rauh. Ob njej je manjša kapelica, ki je starejšega datuma. Postaviti jo je dal Kajfež iz Dolenje Žage v zahvalo, da je na tem mestu ostal živ, ko so se mu splašili konji in je padel pod voz. Tretja kapelica je na vrhu Rtiča nad vasjo Žaga. Je verjetno najmanjša kapelica v Sloveniji. V njej je kip Lurške Marije. Postavila jo je družina Lisac, zanjo pa skrbijo njihovi potomci. Med drugo svetovno vojno je nekdo v kapelici odstranil pod, pod njim skopal jamo in vanjo nekaj skril. Po vojni pa je prišel skrito stvar iskat, pri tem pa je objestno odstranil pod in uničil tla. Oltar v tej kapelici je prav tako izdelal Jakob.

Kapela Matere božje v Pirčah 

Kapela je eno najbolj skromnih svetišč na Kočevskem in stoji ob cesti na koncu vasi Pirče, v bližini mejnega prehoda Petrina. Skromna stavba pravokotnega tlorisa s polkrožnim zaključkom je bila zgrajena med letoma 1763 in 1769; kapela je namreč vrisana na vojaškem zemljevidu iz let 1763 – 1787, v njej je ohranjena oltarna slika Marije, Matere dobrega sveta, delo Fortunata Berganta, ki je umrl leta 1769. Da je slika namenjena tej kapeli, dokazuje njen razbit zvon, hranjen v župnišču pri Fari, na katerem je poleg napisa »OPUS IOANNIS REID LABACI 1779« v reliefu upodobljena Marija z Bergantove slike. Njena notranjščina je preprosta: gole stene pokriva raven, lesen strop, zaključek zadaj za široko slavoločno odprtino z razpotegnjenim, polkrožnim lokom, pa je polkupolasto obokan.

Podružnična cerkev sv. Vida v Mavercu

Pod kostelskim gričem in nad redkimi vikendi vasi Maverc je v gozdu skrita ruševina cerkve, grajene 1632, opuščene ob koncu 19.stol. Med kamenjem je komaj prepoznaven kvadratičen tloris ladje in približna forma petstrano obrezanega prezbiterija. Ob veliki bukvi je zarasel klesan kropilnik. Zvon so odnesli v Kostel. Vse drugo je prekrila narava.

Cerkev marije vnebovzete pri Fari
oltar cerkve Marije vnebovzete pri Fari
Vse pravice pridržane © 2011 Creativ, Novi mediji d.o.o., Zavod za kulturo in turizem Kostel
Cheap Jordans Shoes cheap kids jordans shoes Air Jordans Men Shoes Air Jordans Women Shoes Air Jordan 3 Air Jordan 4 Air Jordan 11