• Slika 3
  • Grad Kostel
  • Brzica
  • Žlebe
  • Tromostovje - Žaga
  • Kuželjsko okno
  • Zavrtke
  • Maljnca
  • Planina
  • Kotnica - Žaga
  • Nežica
  • Srček
  • Kuželjska stena
  • Kostel - Trg
  • Razkošje barv
  • Stružnica
  • Srobotnik
  • Sveta Ana nad Srobotnikom
  • Kuželjska stena v jeseni

Ostale kulturne posebnosti

Mlin Grbac

Kot del tehniške dediščine Kostela je pomemben mlin Grbac, ki ga poganja Prifarski jarek in je bil pred desetimi leti edini še delujoči mlin v Kostelu. Mlin je star približno 400 let in je zgrajen v skritem kraju pod glavno cesto v grapi pod slapom Nežica.

Vrhhlevna hiša

Najbolj značilne kostelske domačije so večinoma vrhhlevne ali vrhkletne hiše. Spodnji del, pritličje, je bilo navadno zidano, vrhnji del lesen, sestavljen iz debelih plohov in zunaj ometan tako, da so dajale videz zidanih hiš. V spodnjem delu sta bila običajno hlev ali klet ali celo oboje. Pogosto je bil spodnji del poglobljen v zemljo, zgornji del je bil stanovanjski. Poleg lesa in kamna, pretežno apnenca, so uporabljali lehnjak, ki ga je bilo ponekod dovolj. Najpogostejša kritina je bila skodla, redkeje slama. Kritino so postopoma zamenjale opeke ali strešniki iz cementa. Strehe so bile skoraj vedno dosledno simetrične dvokapnice. Stanovanjska hiša je bila razdeljena na več prostorov. Največji prostor je bila družinska soba, imenovana hiša. Iz nje je bil navadno vhod v spalnico staršev – hišno kambro. Večje hiše so imele še manjšo kambro, namenjeno starim staršem. Značilna je bila veža  (hodnik, predsoba), kot izhodišče za vhode v druge prostore. Ponekod so iz nje šli v kuhinjo; ponekod je bila kuhinja kar sestavni del veže. Pogosto je bil iz veže vhod v vežno kambro in na podstrešje – izbo. Nekatere hiše so imele na podstrešju tudi kaščo. V starih kuhinjah je bil nad vežo in kuhinjo obok ali velb, ki je imel nad odprtim ognjiščem odprtino, skozi katero je prihajal dim na podstrešje ali v sušilo za meso. Veranda – gank – je bila lesena in navadno pritrjena na sprednji strani hiše. Na gank so z zunanje strani vodile lesene stopnice, pri vrhhlevnih hišah pa je bil z ganka vhod v vežo, na koncu pa stranišče na »štrbunk». Nekateri ganki so bile zaprti, obiti z deskami, večina pa je bila odprtega tipa.

Gavge

Na levi strani ceste, malo pred gradom, se nahaja »gaugenplac«. Na tem prostoru je TŠD Kostel leta 2000 postavilo rekonstrukcijo gavg ali vislic. Obešanje je bila oblika eksekucije, ki je bila primernejša za nižje sloje. Na gavgah so izvajali najstrožjo kazen nad tlačani, ki so se pregrešili z umorom ali podobnim hudim prekrškom, za katerega je bila določena smrtna kazen. »Gaugenplac« je bil postavljen na vidno mesto v bližini gradu, ob prometnih križpotjih in na krajih, ki so bili podložnikom najbolj na očeh.

 

KURJA GLAVICA

Malo pred slapom je tik ob glavni cesti TŠD postavilo skalo, imitacijo nekdanje skale, na kateri so Turki sekali vratove ukradenim kokošim in jih ob njem pekli. Domačini so jo poimenovali Kurja glavica. Na skali je izklesana kokoš, ob njej pa informacijska tabla.

 

Vrh hlevna kostevska hiša na Tišenpolju
Gavge
Vse pravice pridržane © 2011 Creativ, Novi mediji d.o.o., Zavod za kulturo in turizem Kostel